Blejsko jezero - Pogled z Ojstrice Kam na izlet? Ideje za izlet po Sloveniji! Caelum Natura ponudi nekaj idej za pohodniške in druge avanture. Gore, hribi, zanimivosti in zgodovina...

Blejsko jezero – nastanek

Blejsko jezero so izklesali bohinjski ledenik. Ovira ledenikom je bila velika skala, ki jo danes poznamo kot blejski otok. Po taljenju ledu je voda zalila ledeniško kotlino in tako se je rodilo Blejsko jezero, svetovno znan turistični biser na severozahodu Slovenije. Jezero dosega globino 30 m, zato ne preseneča, da privablja mnoge potapljače. Blejsko jezero je dom za približno 19 različnih vrst rib in je hkrati dom račkam in labodom.

Jezero in okolica sta čudovit biotop za številne rastline in živali. V jezeru plavajo somi, jezerske postrvi in krapi.

Tektonska zasnova jezera je rodila tudi številne termalne vrelce na vzhodni strani jezera. Temperatura teh vrelcev ne upade pod 20 °C in napajajo hotelske bazene Grand hotela Toplice, hotela Park in Rikli Balance. Voda je sicer dodatno ogrevana v hotelu Park in Rikli Balance, medtem ko je v Grand hotelu Toplice voda še vedno prijetno svežih 22 °C. Grand hotel Toplice gostom omogoča, da kozarec te vode tudi spijejo iz kozarca, saj voda ima za telo blagodejne učinke.

Blejsko jezero poleti doseže  25 °C, v zimskem času se pa temperatura vode spusti na mrzle 4 °C. Zelo hladne zime pa površino jezera tudi zaledenijo.

Blejska pletna vas popelje na ljubko križarjenje po jezeru. Izdelana je iz lesa in dolga je 7 metrov, široka pa približno 2 metra.

Ta vrsta čolna je značilna za Blejsko jezero in sega v 12. stoletje, ko so kmetje prevažali popotnike in romarje na Blejski otok z namenom zaslužka ali nadomestila davka. Čoln ima tudi specifično tehniko upravljanja, ki se imenuje Stehrudder tehnika, kar pomeni, da veslač stoji in ne sedi, kot v običajnem čolnu.

Ime Pletna izvira iz nemške besede “plateboot”, kar pomeni čoln z ravnim dnom.

Blejsko jezero in ljudsko izročilo

Vir: Wikipedia

Tamkaj, kjer danes leži Blejsko jezero nekoč ni bilo vode, ampak cvetoča, travnata dolina, sredi katere je stal hribček na katerem je bila velikanska skala. V mesečnih nočeh so ob tej skali plesale gorske vile. V zeleni dolini pa so pastirji pasli svoje ovce. Vile so pastirje prosile, naj ogradijo prostor okoli skale, da njihovo plesišče ne bo brez mehke trave. Pastirji niso upoštevali prošnje gorskih vil in so še naprej dovolili svojim ovcam, da so mulile travo v okolici vilinske skale.

Vile so pastirjem zagrozile, da če ne bodo skale ogradili oni jo bodo pa one same. Tudi tem grožnjam so se pastirji smejali, in kmalu tam okrog ni bilo več trave ampak gola trda zemlja. Najmlajša in najlepša vila si je zato med plesom zlomila nogo. Jezne vile so tedaj iz gore priklicale studence in potoke, ki so pridrveli v dolino in zalili dolino.

Samo hribček s skalo je kot otok ostal sredi jezera. Na njem so poslej vile lahko nemoteno plesale v svetlih mesečnih nočeh. Čeprav so vile že davno odšle iz naših krajev, a ostalo nam je lepo vilinsko jezero z otočkom pod gorami. To je danes Blejsko jezero.

Legenda o nastanku jezera

Po ljudskem izročilu je Blejski otok nastal v davnih časih iz travnikov in pašnikov, sredi katerih je na gričku stala Marijina kapelica. Na pašnikih se je pasla drobnica, ki je pogosto zašla v nezavarovano kapelico. Brezbrižnim ljudem ni bilo mar, da so ovce skrunile sveti kraj. Ker se kljub božjim opozorilom, naj kapelico ogradijo, niso zganili, je Bog ukrepal tako, da je pašnike zalil z vodo in s tem ogradil kapelico.

Videnje pobožnega pastirčka – druga varianta izročila o nastanku jezera

Živel je pastirček po imenu Janek, ki je pasel ovce bogatim Blejcem. Blejci do njega niso poznali usmiljenja, velikokrat je bil tepen, pa tudi zaspal je večkrat lačen. Nihče ni videl dobrih reči, ki jih je storil. Na paši pa je Janek večkrat prepeval, pa tudi molil je veliko. Hodil je k Marijini kapelici, nosil ji je rože in se ji zaupal. Nekega dne pa je na paši izgubil ovco.

Na robu obupa in ves trd od strahu pred kaznijo se je obrnil na Marijo. Naenkrat pa se mu je prikazala, ga pobožala in mu v naročje dala ovco, ki jo je izgubil. Rekla mu je, naj blejce opozori na njihov napuh in grešno življenje. Ko je Janek Marijine besede posredoval blejcem mu niso vrjeli, celo norčevali so se iz njega in ga napodili od hiše. Marijo pa je njihova trdosrčnost tako razjezila, da je stopila na skalo in priklicala nevihto, kakor sodni dan strašno. Vas se je pogreznila. Ostal je le otoček na sredi, na katerePripovedka o zvonu željaga je zlezel pastirček in ostal živ.

Pripovedka o zvonu želja

Na blejskem gradu je živela mlada gospa. Razbojniki so ji ubili moža in ga vrgli v jezero. V spomin nanj je zbrala vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček, da ga daruje Mariji na jezeru. Med vožnjo na otok se je razbesnela nevihta in čoln je potonil v jezerskih globinah. Vdova je vse svoje premoženje darovala za gradnjo Marijine cerkve na otoku in se v svoji žalosti umaknila v samostan v Rimu.

Papež je po njeni smrti na Blejski otok poslal drug zvon, na katerega ljudje že vse od takrat radi pozvanjajo ter se ob tem s svojimi željami in prošnjami obračajo po pomoč k Materi Božji na jezeru.


Izhodiščna točka (na Blejski grad) Čas Zahtevnost
Rečica pri Bledu (čez Višce) 40 min lahka neoznačena steza

Ni komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja