Posavska regija

[vir: SURS]

Posavska regija Slovenija

Posavska regija ima zelo dobro prometno dostopnost. Rodovitni dolini Save in Krke, gričevnat svet vinogradov in velika količina vodnega bogastva ustvarjajo podobo naše druge najmanjše statistične regije.

Posavska regija meri 968 km2 in je po površini druga najmanjša, vendar pa je bila v 2020 od najmanjše, zasavske regije, dvakrat večja. Posavska regija je dom približno 4 % Slovencem. Naravni prirast v regiji je bil v tem letu negativen, selitveni pa pozitiven. Skupni prirast je znašal 137 oseb. Delež mater, mlajših od 20 let, je bil v posavski drugi najvišji (1,7 %); najvišji je bil v jugovzhodni Sloveniji (3,7 %). V obeh omenjenih regijah sta bila v letu 2020 najvišja tudi deleža mater, ki so rodile tretjega ali otroka višjega reda.

V posavski je bilo takih mater 18,3 % ali za 2,1 odstotne točke manj kot v jugovzhodni Sloveniji. Delež prebivalcev (25–64 let) z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (19,7 %) je bil nižji od povprečja v celotni Sloveniji (24,5 %), delež prebivalcev z največ osnovnošolsko izobrazbo ali manj (25,6 %) pa višji od povprečja v celotni Sloveniji (22,7 %). Prebivalci posavske regije so se po povprečni oceni splošnega zadovoljstva z življenjem uvrstili med manj zadovoljne, saj je bila ta ocena tretja najnižja (7,2 od 10). S še nekoliko nižjo oceno so splošno zadovoljstvo z življenjem tedaj ocenili prebivalci pomurske in koroške regije.

Posavska regija je leta 2020 imela nekoliko višjo stopnjo delovne aktivnosti od povprečja v celotni Sloveniji; le-ta je v posavski regiji bila 66,2-odstotna. Razlika med stopnjo delovne aktivnosti za moške in stopnjo delovne aktivnosti za ženske je bila v tej regiji druga najvišja. Za moške je bila 71-odstotna, za ženske pa 60,8-odstotna. Približno tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je v 2020 delalo v drugi regiji. Povprečna mesečna neto plača je bila tukaj za 49 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 1.160 EUR. BDP na prebivalca te regije je znašal 19.583 EUR.

Delež prebivalcev, ki so živeli v prenaseljenih stanovanjih, je bil v tej regiji tretji najvišji (15,5 %). V 2020 je tukaj nastalo 477 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je 88 kg na prebivalca manj kot v obalno-kraški regiji, kjer je bila količina nastalih odpadkov na prebivalca največja. Gospodinjstvom v posavski regiji je bilo v letu 2020 iz javnega vodovoda dobavljenih 36,2 m3 vode na prebivalca ali 7,8 m3 na prebivalca manj kot v gorenjski, kjer je bila ta količina največja (44 m3 vode na prebivalca).

Posavska regija – Občine (6)

  • Bistrica ob Sotli
  • Brežice
  • Kostanjevica na Krki
  • Krško
  • Radeče
  • Sevnica
Občina Bistrica ob Sotli

Občina Bistrica ob Sotli je del posavske statistične regije. Meri 31 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 173. mesto.

Statistični podatki za leto 2020 kažejo o tej občini tako sliko:

Sredi leta 2020 je imela občina približno 1.340 prebivalcev (približno 670 moških in 680 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 200. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 43 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (104 prebivalci na km2).

Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -6,7 (v Sloveniji -2,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 19,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 12,7 (v Sloveniji 6,2).

Povprečna starost občanov je bila 44,8 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,6 let).

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 160 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 136). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah, razen v treh (Dobrovnik/Dobronak, Jezersko in Loški Potok), višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 61 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 71 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (81 %). V tamkajšnji osnovni šoli se je v šolskem letu 2020/2021 izobraževalo približno 130 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 50 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 39 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 39 študentov in 7 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 65 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), to je manj od slovenskega povprečja (66 %).

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku približno enaka letnemu povprečju mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa približno enaka letnemu povprečju.

Med 1.000 prebivalci občine jih je 594 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 12 let.

V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 244 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 111 kg manj kot v celotni Sloveniji.

Občina Brežice

Občina Brežice je del posavske statistične regije. Meri 268 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 14. mesto.

Statistični podatki za leto 2020 kažejo o tej občini tako sliko:

Sredi leta 2020 je imela občina približno 24.250 prebivalcev (približno 12.110 moških in 12.140 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 13. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 91 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (104 prebivalci na km2).

Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -4,1 (v Sloveniji -2,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 18,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 14,4 (v Sloveniji 6,2).

Povprečna starost občanov je bila 45,2 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,6 let).

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 163 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 136). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah, razen v treh (Dobrovnik/Dobronak, Jezersko in Loški Potok), višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

V občini je delovalo 10 vrtcev, obiskovalo pa jih je 878 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 77 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (81 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2020/2021 izobraževalo približno 2.040 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 810 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 31 študentov in 6 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 39 študentov in 7 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 65 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), to je manj od slovenskega povprečja (66 %).

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 8 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 8 % nižja.

Med 1.000 prebivalci občine jih je 572 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 11 let.

V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 319 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 36 kg manj kot v celotni Sloveniji.

Občina Kostanjevica na Krki

Občina Kostanjevica na Krki je del posavske statistične regije. Meri 58 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 119. mesto.

Statistični podatki za leto 2020 kažejo o tej občini tako sliko:

Sredi leta 2020 je imela občina približno 2.440 prebivalcev (približno 1.220 moških in 1.220 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 170. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 42 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (104 prebivalci na km2).

Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -3,3 (v Sloveniji -2,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 9,0. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 5,7 (v Sloveniji 6,2).

Povprečna starost občanov je bila 44,0 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,6 let).

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 131 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 136). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah, razen v treh (Dobrovnik/Dobronak, Jezersko in Loški Potok), višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 99 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 81 % vključenih v vrtec, kar je enako kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (81 %). V tamkajšnji osnovni šoli se je v šolskem letu 2020/2021 izobraževalo približno 240 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 100 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 34 študentov in 7 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 39 študentov in 7 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 68 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), to je več od slovenskega povprečja (66 %).

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 27 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 23 % nižja.

Med 1.000 prebivalci občine jih je 627 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 12 let.

V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 252 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 103 kg manj kot v celotni Sloveniji.

Občina Krško

Občina Krško je del posavske statistične regije. Meri 287 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 9. mesto.

Statistični podatki za leto 2020 kažejo o tej občini tako sliko:

Sredi leta 2020 je imela občina približno 26.080 prebivalcev (približno 13.350 moških in 12.730 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 11. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 91 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (104 prebivalci na km2).

Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -1,5 (v Sloveniji -2,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -8,8. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -10,3 (v Sloveniji 6,2).

Povprečna starost občanov je bila 43,1 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,6 let).

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 121 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 136). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah, razen v treh (Dobrovnik/Dobronak, Jezersko in Loški Potok), višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

V občini je delovalo 17 vrtcev, obiskovalo pa jih je 1.161 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 80 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (81 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2020/2021 izobraževalo približno 2.520 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 890 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 36 študentov in 7 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 39 študentov in 7 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 67 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), to je več od slovenskega povprečja (66 %).

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 3 % višja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 3 % višja.

Med 1.000 prebivalci občine jih je 597 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 11 let.

V obravnavanem letu so bili v občini zbrani 404 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 49 kg več kot v celotni Sloveniji.

Občina Radeče

Občina Radeče je del posavske statistične regije. Meri 52 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 129. mesto.

Statistični podatki za leto 2020 kažejo o tej občini tako sliko:

Sredi leta 2020 je imela občina približno 4.140 prebivalcev (približno 2.040 moških in 2.100 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 122. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 80 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (104 prebivalci na km2).

Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 1,7 (v Sloveniji -2,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 3,1. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 4,8 (v Sloveniji 6,2).

Povprečna starost občanov je bila 45,1 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,6 let).

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 158 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 136). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah, razen v treh (Dobrovnik/Dobronak, Jezersko in Loški Potok), višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 153 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 81 % vključenih v vrtec, kar je enako kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (81 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2020/2021 izobraževalo približno 340 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 140 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 42 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 39 študentov in 7 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 66 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), to je enako slovenskemu povprečju.

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 13 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 11 % nižja.

Med 1.000 prebivalci občine jih je 572 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 11 let.

V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 333 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 22 kg manj kot v celotni Sloveniji.

Občina Sevnica

Občina Sevnica je del posavske statistične regije. Meri 272 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 12. mesto.

Statistični podatki za leto 2020 kažejo o tej občini tako sliko:

Sredi leta 2020 je imela občina približno 17.730 prebivalcev (približno 9.160 moških in 8.570 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 24. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 65 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (104 prebivalci na km2).

Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -5,1 (v Sloveniji -2,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 5,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 0,3 (v Sloveniji 6,2).

Povprečna starost občanov je bila 44,7 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,6 let).

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 151 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 136). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah, razen v treh (Dobrovnik/Dobronak, Jezersko in Loški Potok), višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

V občini je delovalo 8 vrtcev, obiskovalo pa jih je 711 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 82 % vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (81 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2020/2021 izobraževalo približno 1.500 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 610 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 37 študentov in 8 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 39 študentov in 7 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 67 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), to je več od slovenskega povprečja (66 %).

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 12 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 10 % nižja.

Med 1.000 prebivalci občine jih je 584 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 11 let.

V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 313 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 42 kg manj kot v celotni Sloveniji.

Ni komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja